Bralec mi bo rad verjel, da je potem moj dolgonogi krojač precej vse križem švedral, ko je krčmo popustil in se proti domu napotil. Vendar Špilkin ni bil nikdar tako pijan (da naravnost po domače povemo ), da bi se bil pota in pa teme ustrašil, temveč hodil je še raje ponoči ko podnevi. Tako najdemo v sredi noči svojega umetnika s šivanko samega na potu.