Luči in vpitje jih je bilo zdramilo pokonci, vendar so strahoma gledali le od daleč in ugibali, kaj to pomeni. Neki dedec je celo začel praviti staro pravljico, da so nekdanji gospodarji grajske ponočne svatovščine imeli, na katerih so s peklenskim ognjem grad tako razsvetiti znali, da je za devet žrdi visoki stal kakor od sonca. »Ta gospod je tako tudi ves onegav, ta stenica; Bog in sveta pomagalka nas varuj, ne dejal bi dva pota, da se ne peča s pošastjo hudičevo in morda tudi svatuje nocoj,« sklene dedec pripoved in marsikdo se je našel, da mu je verjel.