Če se je pa pri kakem besedovanju pod hruško ravno kdo zmenil o njem, zedinili so se vsi v tem, da ga pač ne bode nikdar več videl nihče. »Gospoda bo že skrbela, da bo konec vzel tako ali tako, če že ni,« dejal je kak moder mož. Jurčeva ni imela tako romantične ljubezni, da bi bila mogla iz srca peti staro našo narodno, ki pravi: »Čakala sem ga sedem let ‒ sedem let ga pa še bom,« ampak pozabila ga je tudi ona in po očetovi želji vzela bogatega mladeniča, ki se ji je že pred ponujal, katerega je bila pa odgnala.