je spaka, žolna lih taka. pa od zad je surova, kuhal jo bom, bom! »Slišiš,!« kričal je že od daleč berač, ko je odpel, »le hitro jenjaj kresati ušes očetovih, gotovo so že omehčana; vstani in ulekni jo čez vodo, zakaj po meni in po tebi, če ne letita dva tam gori le-sem.