In glej, videl je, da nekdo pride, bil je že blizu zad za ovinkom. To je bil vzrok, da je graščak naglo spremenil govor in glas. Stisne in potrese malo paličico, jezno pogleda Domna od pete do glave ter se zadere: »Pogledi, pogledi smrkovca kilavega, ki se predrzne ustavljati mene na potu in mi še nekaj čenča in čveka, kakor da bi moj sin bil.