Svojega sina, hlapca Domna, je imel pred seboj. Dobro nam je znano, da je imel častitega gospoda za kaj strah obhajati, ko se je sešel s sinom, katerega je sovražil, zametal, uničeval. Ko bi on sam tudi ne bil še tega vedel, oznanjeval mu je vse to strahoviti pogled Domnovega očesa, svetel kakor ogel v žerjavici.