Odpró se vrata in v hišo stopi Špilkin, dolg, suhoten mož. Na rami prinese culo navezano, nataknjeno na vatel; iz cule so gledale tri pedi dolge škarje, železno krojaško gladilo in pol hleba zmesnega kruha, ki ga je bil ravno za urezanico od dela dobil. Vse to je že samo pričalo, katerega rokodelstva je; same raztrgane hlače dopetače in luknjasta kamižola, da ne štejemo brezpodplatnih čevljev, bile bi morda neznanca motile, da bi ga bil rajši nekovim drugim vedno potujočim ljudem kakor pa krojačem prišteval.