Tako vidimo sivolasega moža, kako zamišljen po stezi ob ravnem travniku, zdaj pa zdaj baklo utrne z golo, žuljasto roko, ne mené se ni za stare vrbe in rakite, rastoče ob malem potočiču, ki je tekel pod ledeno skorjo v svoji stružici, ni za čarobni odsev njegove luči iz grmičja Kar zagleda pred seboj nekaj črnega tik gazu ležati. Sneg je bil reč že malo pobelil, vendar je videl, da je to človek, in sicer ženskega spola. Mislil je, da je morda kaka beračica zaspala.