Vendar se je tudi te same besede tako bal, da si ni nikoli upal niti ugovarjati mu. Dasi je bil vzrastel mladenič tako popolnoma opuščen, brez ljubeče matere in po očetovi neskrbnosti živel čisto po svoji glavi in volji skoro v vsi svobodi, ne bi bil tudi njegov sovražnik reči mogel, da nima dobrega srca. Zakaj, četudi ni od očeta nikdar očitnega znamenja ljubečega srca in ljubeznive besede prejel, ljubil je vendar pri vsem tem starega kakor sin in, ko je bil stari Piškáv preteklo zimo nevarno zbolel, postal je mladenič cel čas njegove bolezni ves drugačen človek in res po sinovsko skrbel zanj.