Deseti brat pak je stopil izza peči in z močjó, kakršne v njegovih koščenih udih ne bi bil nihče pričakoval, ubere za vrat in ga zlahka zvleče izza mize do vrat ter ga sune venkaj. Krčmar, ki se pri vsem tem ni ganil, dejal je zdaj: »Prav, saj ta skopuh ne da tako dosti več skupiti ko nič.« Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, tako se usede zopet za mizo.