Greh bi bilo, ko vas ne bi bil na voz vzel; žal mi je, da ne utegnem z vami v stran do Slemenic. Srečno!« Rekši, udari po konju in voz zdrdra po stranskem potu. Gospod ‒ tako je zdravnik svojega zdanjega tovariša klical ‒ spodbudí tudi svojega zaspanega in odjez di po veliki cesti, ko si je, kolikor se je dalo po nejasni Peharčkovi razlagi, zapomnil, kje mora na stran zaviti, da pride prav.