»Še en!« ponavljal je Dolef vedno. »Vidite, tega je že vrglo, za danes ga ima dovolj, božjega darú,« reče Matevžek, ko je Dolef izza mize vstal in kolovratil se na klop k peči, tam nekaj cunj si kup zdrgnil za zglavje in se zleknil po klopi. »Kaj mu pomaga, da je gosposke matere sin!