»Ta je pa resnična,« pristavi drugi izmed možakov. »Ko bi jaz ali ti hodil po ajdovi setvi od kozolca do kozolca z velikim poveznim vozom in z žrdjó in bi vsak deseti snop izpulil in tako nekatero razstávko pšenice, ki so jo drugi ljudjé pridelali, domov napeljal, i, menim, da bi potlej denar trosil in razmetal.«
»Le pijte, pa molčite!« reče Dolef, kateri ga je že v možga nih imel, da so mu oči vkup lezle; potem je, z glavo pritrkovaje, začel peti z onemoglim glasom: En starček je bil, je vince rad pil, je glažek izpraznil, je druzga nalil.