nova beseda iz Slovenije

Josip Jurčič: Deseti brat, poved v sobesedilu:

Ako je kdo sodil iz tega, kar smo do zdaj pravili o Kvasu, da bodemo Lovretu do konca te suhotne pravljice za petami, to je, da bomo najmanjša dejanja njegova načrtali s tisto jezičnostjo, ki jo včasi občudujemo, poslušaje naše stare majke, rojene v prejšnjem stoletju, ali da bomo tako vestno svojega junaka stopinje sledili v temotni preteklosti štiridesetih let kakor sloveči angleški novelisti, ki, vpeljevaje svojega viteza v kako izbo, celó ne pozabijo povedati, da je kljuko pritisnil ‒ kdor tako sodi, ta ni prave pogodil. Nikakor pa se s tem nočemo hvaliti, ker vemo, da ni taka obširnost reč, katero vsak pisač lahko posnema, ampak da tistemu, kdor jo hoče upotrebljevati, posebnega božjega tako potreba ko ribi vode, in ta dar je ‒ živa domišljija. Ker se pa s tako domišljijo pisalec te pravljice ne more ponašati in ker bi rad še nekaj poštenih možakov čisto stare korenine bralcu pred oči postavil, zapustimo za več časa svojega mladega prijatelja na Slemenicah, naj se seznanja in udomačuje, kakor mu je, ter poglédimo dol v Obrhek, kmečko vas, ki dalje časa stoji, kakor bi kopa dedov, zavrstjo živečih, pomnila.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA