Noge so se mu že opletale, na gosto je že stopal, vse je spominjalo na to, da ni daleč tisti čas, ki bode konec storil življenju tega moža, in vendar mu je bila strast še tako živa! Pač čudna reč to, da more človek drugače ravnati, kakor mu razum veli, razum ‒ največja moč v njem!
ČETRTO POGLAVJE Pogovor vmes vname od modrih se jim glav, od sladkosti življenja in od njega težav, in če se menim ž njimi, nobenemu ni mar, da nisem bil še v Rimi, na vojski še nikdar. Fr.