V svojem blebetanju je Krjavelj omenil tudi desetega brata kakor veljavno pričo, da je res, kar trdi o kozji pameti. To je Kvasu naneslo misli od nesrečnega Dolfa na in, da bi zvedel, v kakem spominu je njegov bratranec, vprašal je: »Ali je že dolgo, kar je deseti brat umrl?« »Naj umrje, mrcina!« zagodrnja Krjavelj.