Pa bova gospodu vsak pol posodila, naj jezdi.« Peharček se popraska za ušesi, ustnice pod nos zaviha in pravi: »Nikarte mi ne zamerite; saj veste vi bolje ko jaz, kaj pregovor govori, ki pravi, da tri reči niso vsakemu človeku ali pa nikomur napósodo dati: ne žena, ne pipa, ne konj. Pa ker ima moj že stara rebra in je že vsemu vajen, ne rečem, da ga ne bi dal, ko bi ‒ nikar ne zamerite ‒ko bi ‒ gospoda poznal.«