Možje tudi tega dobro oberó in, ko jim besedi zmanjka, govoré zopet o desetem ‒ bratu, ugibaje, kako čudno je to, da je umrl, kje neki se je rodil, koliko je vedel in druge preimenitne reči, katerih ne bomo razkladali.
TRIINDVAJSETO POGLAVJE Že truplo moje bo trohnelo, in glej... pa kaj sem in kako, to pač ne bo ljudi skrbelo. Lermontov Čeravno smrt ni največje gorje, ki more človeka zadeti, pritegnil nam bode vendar vsak, da je zdravje največja dobrota.