Ko je tako skozi okno gledal, zapazil je desetega brata, bosega in opravljenega ko včeraj, ki je izza konjskih hlevov prignal konja, katerega je on včeraj jezdil. Imel je veliko batino v roki in, ker je konj počasno stopal, usipaval ga je neusmiljeno prek reber po dol gem. Prišedši mimo okna, je zagledal Kvasa, namežikal z očmi, na čuden smeh široka usta raztegnil in zavpil: »Dali so mi gospod, da bom tiral Peharčku nazaj, hi!