Vzel je svojo črepinjo z žegnano vodo, storil križ in junaško zapah odrinil od vrat ter obenem za dva koraka odskočil. V veliko njegovo tolažbo je namesto hudobe v izbo stopil samo stari Piškáv. je Krjavlja prosil, naj gre ven. Bralec je gotovo že zapazil, da je naš Krjavelj nagle jeze in da posebno rad godrnja, če se mu prav povšeči ne godi.