Vsak, kdor bi bil tu znan, uganil bi bil, da je ta ponočni šetalec gospod Piškáv ali, če ga s pravim imenom imenujemo, doktor Kaves. Dasi je mesec svetlo svetil, videlo se je vendar, da so starca že jele oči popuščati, zakaj tipal je vedno s palico pred seboj in še se je spotikal tu in tam ob kamenje, ki je nepotolčeno ležalo po pustem potu do Obrhka. Prišedši do blizu vasi, postal je malo in premišljal, kod bi šel, da bi bilo bolj prav.