Pri drugem omizju je pa bilo vse polno rokodelskih pomagačev. Pozabil sem že, kako je bila navzkriž zabava med nami prišla, to še vem, da je onih eden enega našega udaril. Precej smo bili pokonci in po kranjski ‒ to se vé malo preveč prvotni ‒ navadi odlomili smo vsak eno stolovo nogo in klepali smo Dunajčane, da je bilo veselje.