»Jaz si bom gotovo prizadeval na vso moč, da storim svojo dolžnost, in, ker ima moj gojenec, kakor milostljiva gospa pravijo, dobro glavo in vem, da bode priden, imam najboljše upanje, da bodeva v dveh letih precej daleč prišla,« reče. »Samo dve leti ste namenjeni pri nas ostati?« vpraša gospa. »Da, dve leti, potem bi rad šel na višje šole, kar bi bil že zdaj storil, ko ne bi bil imel nekih ovir ali, da naravnost po vem, materialnega pomanjkanja in malo slabotnega telesnega zdravja.«