DEVETNAJSTO POGLAVJE Vi bi bolje briti kakor pak soditi znali, mali briči, hudiči! A. Kančnik Krjavelj je ves ta čas v veži sedel in nekov star koš zapletal z vitrami. Kesal se je, kesal, kolikor se je mogel, da je tačas, ko je hišo delal, tako bentano debela hrastova vrata naredil, da se iz hiše venkaj nobena besedica ne sliši. Zakaj, da se v hiši testament dela, tega je bil Krjavelj tako zvesto prepričan, kakor da bo kdaj v nebesa prišel, kjer bomo samo dobro jedli in pili, če je to naš Krjavelj pravo vedel.