Nekega popoldne sem na jarku sedel pri hosti in sem prebiral razna pisma, ki jih je mati od doktorja Kavesa imela. Mimo mene je on prišel in, dasi ne ogovarja nikogar sicer, zdelo se mu je menda čudno, da tak človek bere, ko sem jaz. Vpraša me, kaj imam, in ker mi je bilo ravno ponevedoma neko pismo padlo na tla, pobere ga in ga pogleda.