Ah, ko bi jo še enkrat, le enkrat videl na tej zemlji, po kolenih bi šel do konca sveta!« Do sem je mirno pravil, le včasi se mu je poznalo, da mu spomin te ali one reči čutila zbuja, katera težko kroti. Tu pak je naenkrat obmolknil, nekaj časa ni trenil z nobeno gubo na obrazu, potem pa mu je debela solza pritekla iz očesa in zjokal se je kakor otrok.