Ker je povest Martinkova precejšno dolga, stavimo jo blagovoljnemu bralcu v naslednji odstavek.
OSEMNAJSTO POGLAVJE On, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi oče tvoj, šel je po svetu, Bog ve kam, tebe in mene ga je sram! Že je tega nekaj let ‒ tebe in mene še ni bilo ko je v poglavno mesto naše dežele prišel mlad doktor, zdravnik; imenoval se je Kaves.