Moja stara zdaj v bobu korenje pleve ‒ bode že vrgla zvečer kaj čez ponev, da se bo dalo ugrizniti. Postelje res nimam take, da bi se človek v blazino vdrl; pa bom že na otavi tako mehko postlal, če je božja volja, da se bo ležalo za silo.« »Jaz sem obljubil, da pridem danes,« odgovori mladi tujec, »ali ne morem nikjer drugje tu v obližju voznika dobiti?«