Pa koj je z roko sive lase s čela posnel in, kakor ne bi mogel več po svoji navadi človeštva in človeškega čuta zatajevati, postal je naenkrat ves beseden, hitro in z neko skrbljivostjo zapovedal, kaj naj se zgodi, in zaradi tega so kmalu potem koračili vsi trije, gospod Piškáv, Dolef in, prek polja. Botra Krivčevka pak je jokala in tulila okoli Poleska, da je bilo strah. Popolnoma iz uma bi se bila pa rada dela, ko so proti dnevu prinesli, v rjuho zavitega in popolnoma v nezavesti.