Ali Dolef je bil mož, ki je znal vince piti in nositi, tudi če ga je bilo nekaj odveč po stari hvalni navadi. Kakor je tedaj mož, plemenitega očeta sin, zapazil, da je v tej postelji glava veliko bliže osredku matere zemlje nego nogé, poprijel se je vrlo za brinov grmiček in po nekaterih težavah se je tako zasukal okoli, da po naturnih postavah ni več kri v glavo silila in da je brez vse skrbi lahko položil jo na krtino. Objemši še z drugo roko, pel je s slabotnim glasom: »Bo prišla grenka smrt, hramček bo zaprt, glažek dján na stran, jaz bom pa zakopán.