Zato je, po stopnicah gredé, godrnjal nad vražjo gospodo, ki je tako skoporita, da še ene koze ne pusti napasti in ne dá ene javorove golí, katera bi se dobro prodala, in še celo človeku ne privošči, da bi vse izgovoril. In ko je medpotoma to premišljal, vzkliknil je: »O, Krjav lje, o ti sam ti, o ti živi nepridiprav ti! Zakaj si govoril o javorovi hlodi?