Ko so se stari in mladi na to prošnjo, ki se po Krjavljevi misli že sama ob sebi lahko razume, glasno zasmejali, postane malo srdit in za dlako je manjkalo, da ni debelo po tleh pljunil in obrnil se. Ali ta srditost ga naglo neha, ko vidi, da je grajski gospod vzel prazno kupo in jo do vrha natočil. Poželjivo zvrne pijačo váse do zadnje kaplje, odpre potem usta in z nekim nepopisljivim glasom na znanje da, kako slasten požirek je bil to.