Ker družba ni bila velika, bil je razgovor večidel splošen, sosed ni mogel s sosedom posebne govorice imeti, da ga ne bi bili vsi slišali. Tudi se je reč naglo zmenjavala; zdaj so se besede pletle o gospodarstvu in letošnjem pridelanju, zdaj o vsakdanjih prigodkih v okrožju. Stotnik je včasi ujel ‒ če ravno ni imel šegave za svojo lepo sosedo na jeziku ‒ katero besedo, na katero bi se dal ta ali oni zanimivi spomin iz vojaškega življenja navezati in razširiti v daljšo povestico.