Ko se je vozič ustavil pred veliko grajsko lopo, bližali so se z vrta sem gospodar s fajmoštrom, s starim dosluženim vojakom gospodom in z zdravnikovo hčerjo. Za vso družbo pak je repil dolgi učitelj Zmuzne, kateri je sam sebi tovariševal, ker je iz žalostne skušnje vedel, da se ne more nikjer v pogovor mešati. Po navadnih pozdravilih prime gospodar svojega prijatelja zdravnika za podpazduho in ga pelje proti hiši.