Vrh malih sivih oči so se v sredi zraščene obrvi predrzno visoko vihale gor v čelo, katero se ni veliko videlo iz zmršenih lás. Dasiravno ga je bila deklica potolažila, da se ni treba bati desetega brata, vendar je Lovreta nekaj čudno spreletelo, ko je na širokem polju ponoči sam bil s takim nemalo neznanskim človekom. Ko je pa čez nekaj časa v dalji zapazil luč, ohrabrilo ga je to nekoliko in mislil si je, kaj mi more storiti, enega se ne bom bal.