Tako je tudi z menoj!« Ko pride vrh hriba in se zavije okoli prvega grmičja, zagleda svoj oreh in svojo klopco in na klopci noga mu nehoté zastane, prijetna čut mu vse ude spreleti, oko se zbistri in lice od veselja ‒ na klopci vidi sedeti s knjižico v rokah. * Osoja je kraj, kamor sonce ne posije.