Nikdar ni bilo to, kar se je v njegovih govorih nanašalo na take razmere, toliko jasno, da bi bilo deklici po spodobnosti mogoče naravnost odgovoriti, kar bi bila posebno po zadnjem seznanstvu z Lovretom gotovo storila. je in njen značaj predobro poznal, da bi se zanjo bal; ali vendar je imel nekatero uro, v kateri so ga otožne misli obhajale, misli, ki so kakor nezgodne oblačice zdaj pa zdaj zaslanjale jasno, lepo sonce njegove sreče. Saj ni imel ničesar drugega zase kakor ljubezen; vse drugo je bilo njemu nasproti.