pak se je obnašal proti namišljeni svoji nevesti bolj kakor star prijatelj ali skrbljiv brat kakor pa kot ljubeč ženin. Nikdar ni bilo to, kar se je v njegovih govorih nanašalo na take razmere, toliko jasno, da bi bilo deklici po spodobnosti mogoče naravnost odgovoriti, kar bi bila posebno po zadnjem seznanstvu z Lovretom gotovo storila. je in njen značaj predobro poznal, da bi se zanjo bal; ali vendar je imel nekatero uro, v kateri so ga otožne misli obhajale, misli, ki so kakor nezgodne oblačice zdaj pa zdaj zaslanjale jasno, lepo sonce njegove sreče.