Sprevidel je, da ima ta mladenič blažjo dušo, nego jo je kdaj pričakoval pri tako vsakdanjem človeku, kakor se mu je izprva videl. Res je bilo, da se ga je on sam ogibal, ker mu vest ni dala po prijateljsko in, kakor si je on mislil, po hinavsko bratiti se s tistim, kateremu je najlepšo reč vzel ‒ ljubezen. Da je ljubil, to je bil iz vsega za gotovo izvedel.