»Le gotovo!« kliče za njim. Dasiravno je človeška natura taka, da se težko ločimo od kraja, kjer veselje prebiva, primorani smo vendar dostikrat v življenju drugače ravnati, kakor nam velevajo željé. Tako popustimo tudi mi, četudi neradi, Dražarjevo hišo in spremimo svojega Lovreta; popred pa moramo še to opomniti, da, ako bi se kateri izmed bralcev našel, da bi bil rad še Krjavljeve neumne spomine poslušal, kar pa ni verjetno, da tedaj Krjavelj ves tisti božji dan ni nič novega povedal razen stare pravljice o hudiču, na novo preoblečene.