Vsi so veseli pozdravili gosta, samo desetemu bratu je lice zatemnelo; usedel se je tja h godcem, vgozdil koščeno brado med palec in prste ter tako naslonjen tiho sam zase ždel, na nobeno vprašanje nič odgovoril in nikamor pogledal.
Tudi Lovreta je malo rdečica oblila, ko je, potem ko je skoro vsakega svata posebej ogovoril in vsakemu napil, prisedel se zraven njega in dejal: »Kaj ste tudi vi prišli?« »Ravno skozi vas sem šel in zvabili so me v hišo,« odgovori.