Jaz sem si v nekdanjih in zdanjih sanjarijah svoj ideal precej visoko zastavil, čeravno nisem preziral pri tem, da se od človeka kaj božjega ne sme terjati. Reči moram, da v vsem času, kar sem tukaj, nisem na njej ni najmanjšega madeža zapazil, vedno je tista krotka, dobra duša, vesela in resna, domišljava in razumna. Ali da bi si upal misliti z vso resnobo drugače nanjo kakor s spoštovanjem, tega ne smem, kajti razum mi veli: kaj je ona, kaj si ti?