Za zdaj te Bog poživi, podajam ti roko čez hribe in doline. Tvoj . Pripis: Ravno sem zgibal to kroniko svojih sreč in težav, ko mi pride stara naša hišna povedat, da je gospod (okrajni zdravnik, poštena duša, eden izmed prvih mojih znancev v tem času babilonske sužnosti ‒ Bog me ne kaznuj, da tako neumno govorim) s svojo hčerjo prišel v grad in da po meni vprašuje.