»Kaj je pa vama, ali sta tudi bolni?« vpraša čez nekaj časa oče hčer in. »Medve pa ne,« odgovori ena in zopet je bil molk. Stari ju ogleduje, zdi se mu, da je bolj bleda in otožna videti ko druge čase, in si brž misli: že vem kaj, imata že kakov prepir med seboj, kako otročarijo; to se mora odpraviti. ‒ Potem tudi od mize vstane, prej ko navadno, in odhajaje pravi hčeri: »Preden greš spat, pridi v mojo sobo.«