Iz obrazov, iz oči se da človeškemu rodu velikokrat čitati, kakšne reči premišlja ta in ta. Na tem obličju pa so bile v tem hipu vse črte tako izražene, da ni bilo ni sledu tistega pomladanskega, deviško srečnega in osrečevalnega čuta, ki bi deklico v enakih mislih obseval.
Od hiše sem po pesku prikorači počasna, precej plašljiva stopinja gospoda Kompleza.