Obe deklici sta ga spremljali. Mlajša, domača hči, ki se je zaprva nekako ogibala govoriti ž njim, bolj iz boječe sramežljivosti in nenavajenosti, s tujim človekom občevati, nego iz drugih vzrokov, bila je zdaj živejša izmed obeh, razkazovala je pridno svoje cvetlice in sadike in več govorila kakor onadva oba. pak je bila ravno nasprotno zdaj bolj utihnila in, če je govorila, ni bil več tisti zabavni veseli glas, s katerim je davi začela z razgovor, kakor bi bila že davna znanca.