Malo je osupnila, ko je nenadoma stopil v sobo nenavaden gost. Prvi hip je malo zardela, v lepih črnih očeh je bilo brati začudenje, takoj pak se je povrnil ženskam v enakih situacijah navadni takt in z neko ljubeznivo, naravno sigurnostjo je, katerega je v tem trenutku po obrazu spoznala, pozdravila, ponudila mu sedež in vprašala ga, s čim mu more postreči in kateri srečni vzroki so poštni hiši naklonili čast, da jo obišče. Obenem mu je povedala, da gospoda strica, kakor je poštarja imenovala, v tem hipu ni pri domu, da pa ima vsak čas priti.