Oblečena je bila prosto, črni, gosti lasje so bili okusno brez umetnega lišpa nazaj razčesani, okoli belega vratu je sedel nabor črnih korald in iz širokih so se videle lepe okrogle lahti. Malo je osupnila, ko je nenadoma stopil v sobo nenavaden gost. Prvi hip je malo zardela, v lepih črnih očeh je bilo brati začudenje, takoj pak se je povrnil ženskam v enakih situacijah navadni takt in z neko ljubeznivo, naravno sigurnostjo je, katerega je v tem trenutku po obrazu spoznala, pozdravila, ponudila mu sedež in vprašala ga, s čim mu more postreči in kateri srečni vzroki so poštni hiši naklonili čast, da jo obišče.