Strop je bil lesen, streha iz starih desk, stolpec nizek in dva zvona ne veliko večja od obilih loncev. Vsako leto se je tu enkrat brala; poleti je opoldne angelsko češčenje zvonil, kdor je ravno mimo prišel, pozimi v snegu pak je sv., zapuščen od molivcev in ljudi, sam pomladi čakal. Tjakaj je hodila komtesa v gorkih popoldanjih poletnih dnevih molit.