Prej tako resna človeka dva, sedela sta zdaj dve uri vkup kakor otroka dva. Tako mnogo sta si bila že povedala, ali še vedno sta imela neizčrpljiv vir pripovedovanja. Celo veliko in usodno nesporazumljenje, nastalo iz morda dobro mišljene, a bridke intrige pesimističnega prijatelja in morda (kakor so kazala različna znamenja, deklici stoprav zdaj jasno) materinega privoljenja v to intrigo ‒ bila sta že pojasnila si, odskočila na druge stvari, pa zopet vračala se.